Gozd v Mariboru

Gozdna pot


Karta Stražuna z označeno površino
Zemljevid Stražuna z označeno površino.

Stražunski gozd ali Stražun je mestni gozd, ujet v urbani prostor Maribora. Gozdni rob večinoma ostro zarisujejo mestne ulice, na vzhodu pa ponekod meji tudi na travniške in njivske površine. Večji del Stražuna se nahaja v mestni četrti Pobrežje, manjši pa v mestni četrti Brezje-Dogoše-Zrkovci, medtem ko se mestna četrt Tezno zgolj dotika gozdnega roba. Površina Stražuna meri približno 210 hektarjev, kar je nekaj manj kot dve tretjini Centralnega parka v New Yorku (341 ha), a vseeno približno toliko kot površina Monaka (203 ha) in kar 4,8-krat toliko kot površina Vatikana (44 ha). Površino Stražuna sem izmeril v programu Google Earth, kot je razvidno iz zgornje slike.

Odsev v zimskem jutru
Pri izvirih pod Štrekljevo ulico.

Stražun v sebi skriva geomorfološko zanimivost: suho staro dravsko strugo. Drava naj bi v kvartarju na tem mestu tekla kar precej časa: morda je tu tekla še ob koncu pleistocena, dokler ni struge med meandriranjem prestavila proti severu na današnjo lokacijo, pod Meljski hrib. Širše gledano se Stražun nahaja na severu Dravskega polja, ki ga je Drava v kvartarju zasipavala z rečnimi naplavinami. Skladno s spreminjanjem pogojev pretoka je reka v že akumulirani prod nato vrezala več terasnih nivojev. Severno od omenjene ledenodobne dravske struge se v Stražunu nahaja domnevni nekdanji rečni otok: to je dvignjen svet južno od Lovske ulice in ulice Ob gozdu. Zahodni konec tega nekdanjega dravskega otoka je danes pozidan s stanovanjsko sosesko, na vzhodnem koncu pa zeva velika opuščena gramoznica, ki pa si jo je gozd že vzel nazaj. Južni rob Stražuna po vsej dolžini ostro zarisuje okoli 20 m visoka in precej strma ježa Tezenske terase. Ob vznožju te terase so številni izviri, zato je teren tam še posebej vlažen. Izviri pod Štrekljevo ulico in začetkom Zagrebške ceste napajajo mlake. Voda teh izvirov se nato izliva v Stražunski kanal. Na območju Stražuna so uredili tudi štiri vrtine za črpanje termalne vode, od katerih so v rabi tri.

Pot pod hrasti
Zabrisane sledi nekdanjega vojaškega poligona.

Stražun je mešani gozd, v katerem prevladujejo bukev, gaber, bor in hrast. Predstavlja enega večjih ostankov nekdanjih obsežnih nižinskih gozdov v okolici Maribora. Dovolj je velik, da nudi življenjski prostor tudi srnam. Da je obstal, gre verjetno precej zaslug mokrotnim tlem na območju ledenodobne dravske struge, ki so za stanovanjsko pozidavo manj privlačne. To pa ni oviralo vrtičkarjev, ki so si na skrajnem zahodu gozda, v pasu pod Tezensko teraso, uredili Schreberjeve vrtove. Gozdne parcele so v lasti več lastnikov. Čez zahodni del Stražuna poteka tudi pas travniških in njivskih površin. Pred desetletji so bile sicer kmetijske površine v gozdu precej bolj razširjene, a so jih medtem marsikje opustili in danes je njihove sledi največkrat le še težko prepoznati. Zaraščene so tudi sledi za nekdanjim vojaškim poligonom, ki se je nahajal vzhodno od omenjenega pasu travniških in njivskih površin. Naj dodam, da je v Stražunu mogoče z leti srečati vedno več tujerodnih rastlinskih in živalskih vrst.

gabrov gozd
Na poti po ledenodobni dravski strugi.

Ker v Mariboru na desnem bregu zelo primanjkuje parkovnih površin, so se funkcije parka same po sebi prenašale kar na Stražun, predvsem od štiridesetih let 20. stoletja dalje, ko se je ta prvič znašel znotraj mariborskih občinskih meja. Leta 1966 je nato tudi uradno prejel status parkovnega gozda, kot jih poznajo tudi številna druga mesta po svetu. S širjenjem urbanega prostora Maribora in z zazidavanjem desnega brega je naraščal pomen Stražuna za mesto, s tem pa tudi njegov ugled. Da bi ga dolgoročno ohranili, so ga nato leta 1992 z občinskim odlokom razglasili za naravni spomenik. V odloku so ga takole ovrednotili:

»Parkovni gozd z izjemno poudarjeno rekreacijsko, ekološko-izravnalno in krajinsko-oblikovno funkcijo.«

Njegovo namembnost pa so omejili na rekreacijsko in spomeniško. Leta 2004 so Stražun opredelili še kot naravno vrednoto lokalnega pomena ter ga dve leti pozneje opremili z informacijskimi in označevalnimi tablami. Leta 2014 pa so v delu gozda med Prekmursko ulico in Stražunskim kanalom uredili še gozdno učno pot.

odprti gozd
Gozd na t. i. Stražunskem otoku.

Na t. i. Stražunskem otoku, zahodno od prehoda na koncu Jurančičeve ulice, je v drevesnem sestoju še največ bukve, podrasti pa je v primerjavi z nekaterimi drugimi deli gozda manj; tu rastejo tudi nekatera največja drevesa. Zdi se, da je ta del gozda med sprehajalci še najbolj priljubljen, saj so ti v zadnjih petnajstih letih začeli na lastno pobudo vanj vnašati celo nekatere elemente parkovne ureditve: klopi, improvizirane koše za smeti in lesene table z napisi; uredili so celo energijsko pot.

sonce sije skozi drevesa
Gozd v bližini opuščene gramoznice v novembru.

V Stražunu zvočna kulisa mesta nikjer povsem ne zamre. Počez ga seka več cest, ki Pobrežje in Brezje prometno povezujejo s Teznom; med njimi je največja štiripasovna Hitra cesta na za- hodnem koncu. Skozi gozd je pred desetletji tekel manjši potok, ki ga je nato nadomestilo betonsko korito, v katero so speljali kanalizacijo – Stražunski kanal. Neugledni začetek tega odprtega kanala, po katerem skozi gozd po dolgem odtekajo odpadne vode proti Dravi, je kanalizacijski jašek južno od križišča Belokranjske ulice z Zagrebško cesto. Tudi sama ježa Tezenske terase je zasmetena, posebej pod Prekmursko ulico in zadnjim delom Vrablove ulice. V Stražunu so sploh težava kupi na črno zavrženih komunalnih in gradbenih odpadkov, ki kljub čistilnim akcijam in prizadevanju posameznikov vedno znova sporadično nastajajo predvsem ob cestah skozi gozd in ob voznih gozdnih poteh. V gozdu se tako poleg drugih odpadkov vedno znova pojavljajo tudi kupi odsluženih salonitnih plošč, avtomobilskih pnevmatik, razbite sanitarne keramike itd.

gozdna pot pod drevesnim lokom
V osrednjem delu Stražuna.

Stražun ima več obrazov in od njegovih obiskovalcev je odvisno, katerega od njih vidijo. Nekateri v njem vidijo priročno lokacijo za odlaganje odpadkov na črno ali za kakšno drugo skrito početje. Drugi v njem vidijo kraj, kjer se vrtnari, kosi travo, prideluje koruzo ali pa oskrbuje z lesom za kurjavo in fižolovkami. Tretji v njem vidijo teren za vožnjo z motocikli za motokros, spet drugi pa teren za nordijsko hojo, jogging, orientacijski tek, kolesarjenje, celo za balinanje … Za nekatere je pripravna lokacija za piknik, za številne zgolj bližnjica na poti v drugi del mesta, večini pa pomeni kraj za sprehode v naravi, bodisi občasne ali vsakodnevne. Kot takšen je posebej priljubljen med upokojenci in lastniki psov.

krošnja bora
Krošnja rdečega bora.

Osnova tega spletnega mesta so fotografije iz leta 2013, ko sem se iz osebnega veselja odločil s fotoaparatom spremljati življenje gozda skozi leto dni. Pozneje so sledile še druge. V občasno objavljenih prispevkih bom poskušal ujeti nekatere vidike njegove pojavnosti in slediti kakšni spremembi.

Maksimiljan Fras, december 2014

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: